Nerjaveče jeklo (inox) v otroških izdelkih

Nekateri pretkani trgovci v zadnjem času za promocijo svojih izdelkov, narejenih iz vseh vrst materialov, blatijo nerjaveče jeklo za rabo v otroških izdelkih češ, da so narejene iz težkih kovin, ki škodujejo možganom, srcu, itd. Blatenje nerjavnega jekla je moč zaslediti predvsem pri prodaji kakšnih novih “naravnih” izdelkov, keramike in/ali emajliranih posod. Vendar niti pri prodaji keramičnih niti emajliranih posodic vam ne povedo, da ti dve opciji navadno vsebujeta in v hrano izločata svinec (Pb) in kadmij (Cd) [1,2]. Verjetno ne rabimo posebej poudarjati, da sta ti dve snovi izjemno strupeni. Ravno zaradi te zmešnjave ter zavajanja na trgu smo se odločili, da bomo za vas povzeli nekaj znanstvenih študij, da boste točno informirani predvsem pa da ne boste več v dvomih, ko gre za zdravje vašega otroka.

Kaj je nerjaveče jeklo in iz česa je narejeno?

Nerjaveče jeklo (nerjavno jeklo, inox jeklo, inox) je zlitina na osnovi železa z najmanj 10.5% kroma (Cr). Najbolj pogosto jeklo (jeklo 304 oz. 18/8 nerjavno jeklo) vsebuje 18% kroma ter 8% niklja (Ni). Naj na tej točki omenimo, da sta tako krom [3] kot nikelj [4] esencialni mikrohranili (nujni za vnos saj jih telo ne proizvaja samo). Seveda so priporočene dnevne vrednosti vnosa izredno majhne vendar nam jih v povprečni dieti primanjkuje [3,4]. Nerjaveče jeklo ima vrsto prednosti pred ostalimi materiali kot npr.: korozijska odpornost, estetski videz, toplotna odpornost, popolno recikliranje, biološka nevtralnost in lahka predelovalnost, slabost pa je njihova cena, saj so približno trikrat dražji od običajnih jekel.

OrganicKidz otroške posodice iz nerjavečega jekla - nerjaveče jeklo

Pregled študij o nerjavečem jeklu in stiku s hrano

Nerjavno jeklo igra ključno vlogo v produkciji in pripravi hrane in pijače že več kot 70 let [5]. Nerjavno jeklo je nestrupeno, kemično neaktivno in ne reagira in/ali se ne prenaša v hrano v kakršni koli bistveni meri [5]. Ravno zaradi teh lastnosti je nerjavno jeklo v veliki meri nadomestilo rabo ostalih kovin v pripravi hrane. Leta 2013 je Council of Europe (CoE) [6] določil nove smernice za kovine in zlitine, ki so v stiku s hrano, določil nove strožje dovoljene meje prenosa kovin ter izvedel nove bolj agresivne teste kovin v stiku s hrano in v pripravi hrane. Ugotovljeno je bilo, da so vsa jekla, ki so v rabi za prehrambene izdelke varna za pripravo hrane [6]. Enako je bilo ugotovljeno v nedavni študiji objavljeni v Journal of Food Engineering [7] kjer so testirali nerjaveče jeklo v simuliranem stiku s hrano.

Preobčutljiv sem na nikelj/krom. Ali se moram izogibati nerjavečega jekla?

Testi izvedeni na 50 ljudeh, ki so preobčutljivi na nikelj so pokazali, da 3 dnevna izpostavljenost nerjavečemu jeklu na koži ni povzročila alergijskih reakcij (14% [7/50 ljudi] je reagiralo na AISI303) medtem ko je pri istih ljudeh 3 dnevna izpostavitev nikljevim ploščicam povzročila alergijsko reakcijo pri 96 odstotkih [8]. Podobna študija s štirimi različnimi tipi nerjavečega jekla na 100 preobčutljivih ljudeh na nikelj je prišla do enakega zaključka medtem ko so bili v tej testni skupini tudi ljudje preobčutljivi na krom. Pri 3 od 4ih nerjavečih jekl (AISI 317, 18/8 [AISI 304] in 142382) ni bilo zabeleženih primerov alergijskih reakcij. Pri enem vzorcu pa so bile zabeležene štiri alergijske reakcije (od 100 ljudi). Znanstveniki so zaključili, da je nerjaveče jeklo neoporečno in varno za rabo tudi za ljudi preobčutljive na krom in nikelj [9].

Zaključek

Nerjaveče jeklo je zelo verjetno najboljša izbira, ko pride do otroških stekleničk in stekleničk na sploh, kozarčkov, slamic,… Ob raziskovanju pa smo prišli tudi do zaključka, da je jeklo verjetno najboljša izbira tudi za posodo za kuhanje. V obširnem pregled razpoložljivih študij [8], ki ima v svojih virih navedenih preko 130 znanstvenih raziskav, je v zaključku napisano, da ni več potrebe po nadaljnjih toksikoloških raziskavah kar se tiče nerjavečega jekla (razen v primeru varjenja).

Viri in reference

  1. Rebeniak, Małgorzata, et al. “Exposure to lead and cadmium released from ceramics and glassware intended to come into contact with food.” Roczniki Państwowego Zakładu Higieny 65.4 (2014).
  2. Gould, J. H., et al. “Hot leaching of ceramic and enameled cookware: collaborative study.” Journal-Association of Official Analytical Chemists 66.3 (1983): 610-619.
  3. Anderson, Richard A. “Chromium as an essential nutrient for humans.” Regulatory toxicology and pharmacology 26.1 (1997): S35-S41.
  4. Anke, M., et al. “Nickel–an essential element.” IARC scientific publications 53 (1983): 339-365.
  5. http://www.worldstainless.org/Files/issf/non-image-files/PDF/KTH/Safe_Food_Preparation_Using_Stainless_Steel.pdf
  6. Hedberg, Yolanda, Neda Mazinanian, and Inger Odnevall Wallinder. “Compliance tests of stainless steel as a food contact material using the CoE test guideline.” Balance 204 (2014): S20431.
  7. Dalipi, R., et al. “Study of metal release from stainless steels in simulated food contact by means of total reflection X-ray fluorescence.” Journal of Food Engineering 173 (2016): 85-91.
  8. Santonen, Tiina, Helene Stockmann-Juvala, and Antti Zitting. “Review on toxicity of stainless steel.” Finnish Institute of Occupational Health, Helsinki, Finland (2010).
  9. Liden, C., T. Menne, et al. (1996). “Nickel ‐ containing alloys and platings and their ability to cause dermatitis.” Br J Dermatol 134 (2):193‐198.

Oddajte Komentar